Še vedno so moj najljubši prigrizek medenjaki, saj jih nikoli ne znam nehati jesti. Letos med prazniki jih nisem veliko pojedla, ker sem imela toliko drugih dobrot na voljo in sem imela doma toliko sladkarije in vsega, da se prav ne spomnim, kdaj sem imela toliko tega doma.
Sedaj, ko se je končno vse skupaj umirilo, pa sem ugotovila, da bi bilo dobro, da grem v nakup po kakšno zalogo prigrizkov. Prvi, ki sem jih opazila v trgovini, so bili moji najljubši brezglutenski medenjaki, ki jih lahko v petih minutah pojem, kot da nič ni bilo. Kupila sem dva paketka, v prepričanju, da jih bom lahko imela kakšen teden ter se odpravila naprej po trgovini. Kupila sem še nekaj drugih prigrizkov in potem odšla domov. Ko sem prišla domov sem si optimistično, pripravila en medenjak in nekaj brezglutenskih krekerjev ter začela nadaljevati delo, ki me je še čakalo.
Seveda ni ostalo pri enem medenjaku, ni minilo ve kot pet minut, že sem imela cel paketek poleg sebe in uživala v sladkem okusu, ki se je nadaljevalo, vse dokler nisem pojedla zadnji medenjak in s tem izpraznila prvi paketek. Tako sem vedela, da bom morda imela srečo, če bom jutri zvečer imela še kakšen medenjak iz prvega paketka, ker me že zdaj mika, da bi odprla še drug paketek. Ampak sem se vzdržala in pospravila paketek na varno, ter se odločila, da do jutri jem samo še sadje, ki ga imam več kot dovolj, za to, da premaham željo po sladkorju.