Zimska idila, pohodni čevlji in prekrasni zimski pohod
V četrtek je zapadel sneg. Ker živim v krajih, kjer p navadi sneg nikoli ne zapade, sem bila tokrat presenečena, da ga je tudi pri nas, kar nekaj zapadlo. Tako sem se odločila, da bom za konec tedna šla na en dolg popoldanski sprehod. Takrat so mi vedno prav prišli pohodni čevlji, ki sem jih imela pripravljene za konce tedna, ko sem hodila v hribe. Kako sem se veselila vikenda, že dolgo ne tako zelo.
V soboto zjutraj je kazalo na prelep dan, želela sem nekaj višje, da bom preživela dan v tisti snežni belini in soncu. Kako zelo sem si to želela, zato sem se odločila, da se odpeljem nekam višje. Ker sem se nekaj časa vozila, so pohodni čevlji bili še na sedežu, ko pa sem prispela na parkirišče, sem se šele preobula. V višjih krajih je res doživetje zimske idile drugače. Ta beli sneg, ki ga obsije sonce, to je pogled, za katerega se splača nekaj časa voziti. Ko so pohodni čevlji bili obuti, se je moj pohod začel. Nisem vedela, kam točno bom šla, vedela pa sem, da bom hodila kakšne 3 ure. Tako sem obirala prehojene poti, ki so jih naredili že drugi. Prehodila sem lepe, zasnežene poti, nekaj gozdne poti, drugače pa večina po jasi.
Ti moji pohodni čevlji so se dobro odnesli, nikoli mi ne premočijo, tako da sem res zadovoljna, kajti najslabše mi je, če hodim v dežju ali snegu in mi premočijo pohodni čevlji, tako ne moreš več uživati, ker ni zdravo. Ta dan si bom zapomnila, kajti takšni dnevi štejejo, ker so res nepozabni. Toliko beline obsijane s soncem, malo ljudi, lepe gozdne poti in pitje toplega čaja na snegu. Še bom prišla, glavno, da me ne zebe in da pohodni čevlji ne premočijo, vse drugo je v meni, kako si naredim, tako pa se potem tudi imam in jaz si znam narediti noro dobro.